fbpx

Zdrava hrana za pse, Jarijeva zgodba

Jari

Pred 11 leti v mesecu maju se je v Belgiji skotil kuža pasme duck tolling retriever. Ta mladiček je kasneje postal moj pes in poimenovala sem ga Jari. Bil je živahen, razigran in nagajiv kot se za vsakega mladiča spodobi. V obdobju pubertete in med odraščanjem je postal bolj umirjen, toda vesel in ubogljiv ter pripravljen na akcijo.

Prehrana, zdrava ali ne?

Njegova hrana so bili višja kakovost briketov (Arden Grange, ACANA, ALLEVA, PureLife, Barking Heads). Tudi ribe, sadje, zelenjava, in pasji priboljški za sprehod, za trikce ali poslušnost. Včasih kadar je kakšno vajo ali stvar dobro opravil je temu sledila še posebna nagrada – salamica.

Brikete Taste of the Wild sem že kupovala, ker so vsebovali dobre sestavine in zato sem se odločila s to hrano nadaljevati. Blato je bilo kompaktno, normalno je odvajal 2-3 x dnevo, plinov ni bilo in tudi lačen ni bil. Vedno je bil zdrav in razen obveznega cepljenja ni nikoli potreboval veterinarja. Zadovoljna sem bila saj je bilo njegovo zdravje navsezadnje tudi moj uspeh.

Včasih se premalo zavedamo kaj vse vpliva na pasje življenje, nehote smo neodgovorni, ne pustimo psu da je pes in ker je »luškan« to še ne pomeni, da je naša igračka. Psi so namreč zelo občutljivi na naša čustva (žalost, jezo,slabo voljo) in ko pridemo domov je srečen mi pa smo utrujeni in se deremo in to vse prenesemo nanj. Morda varčujemo pri njegovi hrani, morda se nam ne ljubi ali pa si ne vzamemo dovolj časa za njegov sprehod, igro. Morda si izberemo psa, ki ne ustreza našemu karakterju.

Mi lastniki smo tisti katerih ogledalo so naši psi. Leta so minevala in Jari je bil aktiven, rad je delal trikce, poslušnost, agility, prinašal aporte, pospravljal svoje igračke in včasih je tudi tekmoval. V glavnem je bil priden tako, da od časa do časa sploh nisem vedela da ga imam.

Nenadne zdravstavene težave

Nekega sobotnega dne malo pred božičem je bilo te idile za nekaj časa konec, čeprav tega takrat še nismo vedeli. Zjutraj je 2x bruhal, zato tisti dan ni smel zaužiti ničesar, dokler se želodec pomiri. Naslednji dan zjutraj je spet bruhal, tokrat je bila prisotna tudi driska in sveža kri. Takoj sem ga peljala k vet, dali so mu injekcijo proti slabosti in zdravila za domov.

V torek je bila spet driska in kri, odšla sva nazaj na vet. Tokrat so mu le vzeli kri, ki je pokazala povišane L – levkocite, kar je pomenilo črevesno vnetje. Dobil je infuzijo in tablete Eufloran ter Nexium za želodec. Naslednji dan je bilo stanje nekoliko boljše, lahko je pojedel dietno konzervo in zraven pil veliko vode.

V četrtek je bilo spet slabše, tablete ni hotel pojesti oz. jo je izpljunil, videti je bilo kot, da ima vsega dovolj. Ker smo se odpravili na vikend, da bo Jari bolj v miru kot v mestu sva se odločile, da greva k drugemu veterinarju. Bil je bližje najinemu bivališču in upali smo na bolj uspešno zdravljenje. Ponovno so mu vzeli kri in L so bili še višji kot pri zadnjem pregledu, dali so mu infuzijo, ker je bil dehidriran. Doma naj bi dobival antibiotike in prebiotike, dokler se vnetje ne pomiri.

Ta čas naj bi tudi dobival posebno hrano (zeleni vampi) in če bo po treh tednih vse v redu, lahko preidemo nazaj na brikete. Tako je tudi bilo, ko pa je čez par dni spet bruhal in driskal kri smo poklicali vet, pri katerem smo bili nazadnje. Rekel je »da naj pes tokrat nekaj časa ne je ničesar, češ saj mu ne bo škodilo če bo malo shujšal«. Lahko si mislite kako sem se ob teh njegovih besedah počutila, in takšne »izjave veterinarja« raje ne bi komentirala. :/

Končna rešitev za Jarija

Jari ni več mogel ne jesti, ne piti, niti spal ni saj sva vso noč pogosto hitela ven. Še vedno je bruhal, tudi po 6x je kakal, na koncu ni bilo več kaj izločiti samo kri je še kapljala. Po vsem tem je bil že tako slaboten in izčrpan, da navsezadnje niti po stopnicah ni mogel več hoditi. Mamina sodelavka nama je priporočala veterino Buba v Grosuplju in tja sva ga odpeljale.

Vzeli so mu kri za biokemijo in še dodatno krvno sliko, poleg tega je zdravnica pogledala še blato na parazite ter naredila UZ trebuha. Nazadnje si je kljub polni ambulanti vzela še čas za pogovor z nama. Ugotovila je da ima Jari hudo alergijo na brikete in zato bi lahko tudi umrl. Tega pa nama do sedaj nihče ni znal povedati. Namesto briketov, pa naj bodo katerekoli znamke, so nama svetovali pelete (YOGGIES), ker so minimalno toplotno obdelani in so zato lažje prebavljivi. Skoraj pol leta je trajalo, da je bilo njegovo zdravstveno stanje spet zadovoljivo in brez težav. Velika zahvala gre dr.Hudnikovi in dr. Kastelicu, ker so rešili mojega pasjega prijatelja in imeli sočutje tudi zame.

Po vsem tem pa sem se poglobila v pasjo prehrano. Zanimalo me je tudi kakšna je razlika med briketi in peleti in ko sem te podatke poiskala na internetu mi je bilo takoj jasno. Razlika je namreč zares velika. Briketi so polni nezdrave maščobe, tudi v kolikor so sestavine dobre jih uničijo s segrevanjem, medtem, ko so peleti naravno sušeni brez nepotrebnih dodatkov. Kdor hoče za svojega psa najboljše mu bo ponudil pelete in/ali surovo hrano (BARF).

Posledice na možganih

Moja zgodba pa s tem še ni končana. Vse težave prebavnega trakta, ki so trajale skoraj 4 mesece pa Jariju niso pustile posledice le na črevesju pač pa tudi na možganih, saj so po zadnjih podatkih strokovnjakov črevesje in možgani povezani. Neke noči je Jari skočil pokonci, začel cviliti, se tresti in dobil napad panike oz. epilepsije. Tega sicer po preiskavi z MRI glave niso potrdili ampak ta možnost obstaja. Nisem želela da bi ponovno dobival kemična zdravila, zato smo se odločili raje za B vitamin in CBD konopljine kapljice. Zaenkrat mu to pomaga in vesela sem. da se je njegovo počutje in stanje toliko izboljšalo, da teh napadov ni več in lahko normalno živi.

Iz moje zgodbe je razvidno kako pomembno vlogo ima prehrana psa v vsakdanjem življenju in to sem hotela podeliti tudi z vami. Za menoj je sicer huda izkušnja ampak navsezadnje tudi koristna tako zame kot za vse tiste, katerih psi imajo že podobne težave za vse ostale pa kot preventiva.

Ali so proizvajalci pozabili osnovno pravilo narave?

Razvili so sodobno prehransko teorijo, pozabili pa najbolj pomembno stvar to je encimski faktor. V pasjo prehrano bi morali vključiti tudi zelenjavo in rastline in ne samo meso, kljub temu, da so psi v osnovi karnivori. Prehrana za vsakega psa je tista, ki ne vsebuje konzervansov, antibiotikov, hormonskih motilcev, torej tista, ki je naravno pridelana. Včasih mi kdo reče: »za psa je vse dobro« pa je res tako?  Če nasprotujete zakonom narave se vam to lahko maščuje in zapravili boste veliko denarja za obisk veterine, kot se je to zgodilo v mojem primeru.

Menu naših kosmatinčkov:Zdrava hrana za pse

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja